Arhivski strokovni uslužbenci imajo pravico in dolžnost strokovnega izpopolnjevanja, zato jim društvo omogoča:
– stalno spremljanje razvoja arhivske znanosti,
– srečanja članov društva zaradi reševanja odprtih strokovnih vprašanj,
– občasno praktično izpopolnjevanje in
– strokovne ekskurzije.
Te dejavnosti pa niso omejene samo na zaposlene v arhivih, temveč so namenjene še drugim občanom, pravnim osebam in društvom, ki se zanimajo za arhivsko dejavnost. Širšo javnost tako vabimo na zborovanja, posvete, seminarje, predavanja, strokovna in poljudna srečanja, okrogle mize in priložnostne tečaje ter strokovne ekskurzije.
ZBOROVANJA
Društvo v sodelovanju s slovenskimi arhivi organizira vsakoletna oziroma bienalna zborovanja na aktualne teme slovenske arhivistike že od 1962. Ob koncu posameznega zborovanja se objavijo sklepi zborovanja, obenem pa izide zbornik zborovanja, v katerem so zbrani prispevki referentov.
Sklepi zborovanj Arhivskega društva Slovenije
IZOBRAŽEVANJE
O nujnosti izobraževanja arhivskih uslužbencev so razpravljali že 1946 v Zgodovinskem društvu, vendar do konkretnih predlogov ni prišlo. 1950 so se trije arhivisti iz Slovenije udeležili 7-mesečnega strokovnega arhivističnega tečaja v Dubrovniku. Društvo je odsotnost ustaljenega formalnega izobraževalnega programa arhivistike skušalo reševati z organizacijo tečajev, seminarjev in predavanj s katerimi so zaposlenim v arhivih omogočali poglabljanje v upravno zgodovino, materialno varstvo arhivov, strokovno obdelavo arhivskega gradiva s sistemi poslovanja s spisi, predstavljene so bile spremembe in razlaga arhivske zakonodaje, uporaba informacijskih virov itn.
Z razvojem arhivske službe se je večala potreba po uvedbi študija na najvišji stopnji, za kar se je društvo zavzemalo od svoje ustanovitve. Sčasoma so njegove pobude padle na plodna tla – tako je društvo pod vodstvom Eme Umek 1974 pripravilo osnutek predloga za uvedbo fakultetnega študija. Društvo in Skupnost arhivov Slovenije sta 1975 predlagala uvedbo študija arhivistike Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ta pa je predlog sprejel. 1977 je v okviru študija zgodovine uveden študij arhivistike v 3. in 4. semestru kot fakultativni predmet, v 7. in 8. semestru pa kot obvezni predmet za samostojno zgodovinsko skupino. S predavanji je novembra 1978 pričel dr. Jože Žontar, oktobra so se pričele vaje iz arhivistike, ki jih je vodila Ema Umek. Naslednje leto je bilo mogoče iz arhivistike opravljati tudi magisterij in doktorat.
Predmet arhivistika je trenutno (2019) v programu študija druge stopnje Zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani (Univerza v Ljubljani) ter v programu prve stopnje Kulturna zgodovina na Univerzi v Novi Gorici. V Sloveniji je na Alma Mater Europaea – ECM v Mariboru od 2017 možno vpisati študij arhivistike na prvi bolonjski stopnji, magistrski študij arhivistike in dokumentologije je akreditiran 2016, medtem ko je doktorski študij arhivistike mogoč od 2018.
STROKOVNE EKSKURZIJE
Že od ustanovitve dalje je društvo članom nudilo možnost seznanjanja z organizacijo arhivskih služb doma in v tujini ter delom arhivskih uslužbencev in konservatorjev. Strokovne ekskurzije so udeležence med drugim vodile po Sloveniji, Jugoslaviji, na Poljsko, Češko in Nizozemsko, v Avstrijo in Nemčijo. Društvo redno organizira strokovne ekskurzije, praviloma konec pomladi oziroma v začetku jeseni. Na strokovne ekskurzije vabimo tako člane kot nečlane!