20. marca 2002 je v prostorih Arhiva Republike Slovenije v Ljubljani potekal volilni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni novi organi društva.
Predsedniško mesto je prevzela Aleksandra Pavšič Milost (PANG), tajniške posle Andrej Nared (ARS), v izvršni odbor pa so bili izvoljeni še Emica Ogrizek (PAM), Kristina Šamperl Purg (ZAP; po njeni smrti jo je nadomestila Nežka Rašl), Nada Čibej (PAK), Žiga Železnik (ZAL), Metka Gombač (ARS), Bojana Aristovnik (ZAC), pater Marjan Vogrin (škofijski arhivi), Jože Ciperle (ZAMU), Boris Golec (Univerza v Ljubljani), Darko Friš (Univerza v Mariboru).
Uredniški odbor Arhivov sestavljajo Matevž Košir (glavni in odgovorni urednik), Tatjana Šenk (tehnična urednica), Jože Ciperle, Marija Hernja Masten, Jozo Ivanović, Andrej Nared, Alfred Ogris, Blaž Otrin, Marko Štuhec, Slavica Tovšak, Ivanka Uršič, Zdenka Bonin in Ivanka Zajc – Cizelj.
V uredniški odbor Virov so bili izvoljeni France M. Dolinar (glavni urednik), Jože Mlinarič, Marjana Kos, Drago Trpin, Aleksandra Pavšič Milost kot predsednica in Andrej Nared kot tajnik društva.
V nadzornem odboru so Gorazd Stariha, Biserka Remškar in Jure Volčjak, v Komisiji za podeljevanje Aškerčevih nagrad in priznanj pa Nada Čibej (predsednica), Milko Mikola, Emica Ogrizek, Janez Kopač in Vladimir Kološa.
Člani izvršnega odbora smo v času od marca do oktobra imeli štiri seje, na katerih smo obravnavali tekočo problematiko v zvezi z izpolnjevanjem plana društva, ki ga je sprejel že prejšnji izvršni odbor.
Zborovanja
Že na prvi seji smo, glede na nove razmere, program nekoliko spremenili. Odločili smo se, da načrtovanega zborovanja, ki naj bi ga v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom Maribor društvo pripravilo na temi “Privatizacija podjetij in arhivsko gradivo” ter “Infoarh”, ne bo. Ministrstvo za kulturo nam namreč zanj ni odobrilo denarja, poleg tega je na razpis prispela le ena prijava. Mnenje članov izvršnega odbora, pridobljeno tudi na podlagi razprav med člani je, da bi bila tridnevna zborovanja odslej vsaki dve leti (izmenjaje z zborovanji zgodovinarjev) kot je v preteklosti tudi že bilo. V letih brez zborovanja in sofinanciranja bi po potrebi pripravili enodnevni seminar ali delavnico. Za letošnje leto je bila predvidena delavnica na temo Infoarha, ki pa ne bo pripravljena, ker program še ni dodelan.
Izdajateljska dejavnost
ARHIVI: V juniju je izšla prva letošnja številka reviji Arhivi, posvečena sedemdesetletnici dr. Jožeta Žontarja. Ker je bila namenjena počastitvi življenjskega jubileja, sta bili vsebinska zasnova in oprema nekoliko drugačni. Publikacija je bila predstavljena 26. junija 2002 v čitalnici Arhiva Republike Slovenije, na slovesnosti v počastitev jubilanta Jožeta Žontarja, katere soorganizator je bilo tudi društvo.
Za izdajanje revije Arhivi nam je Ministrstvo za kulturo odobrilo 1.900.000 SIT (1.200.000 iz postavke arhivska dejavnost in 700.000 iz postavke založništvo), Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport pa 1.230.000 SIT. Posebej smo hvaležni arhivom, ki izhajanje revije podpirajo z večjim številom naročenih izvodov.
V skladu z zakonom o medijih smo opravili vse potrebno za vpis revije Arhivi v razvid medijev, ki se vodi pri Ministrstvu za kulturo.
Uredniški odbor revije se je v tem obdobju sestal dvakrat.
VIRI: Konec septembra je izšla 17. številka zbirke Viri (Božo Repe, Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, I. del: Opozicija in oblast), katere izid je omogočilo Ministrstvo za kulturo, ki nam je v projektnem razpisu – potem ko je bilo sofinanciranje v okviru programskega razpisa sprva zavrnjeno – zanjo namenilo 2.000.000 SIT. Številka je bila predstavljena na zborovanju zgodovinarjev v Mariboru, 17. oktobra pa tudi v prostorih ARS. Zamišljeno je, da bi Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije izšli v štirih delih.
V letošnjem letu sta bili opravljeni tudi dve predstavitvi 16. številke Virov (Vida Deželak Barič, Pokrajinske konference Komunistične partije Slovenije na Primorskem 1942-1944), in sicer aprila v Novi Gorici, junija pa v Ljubljani.
Mednarodno sodelovanje
Predstavniki društva smo se udeležili arhivskih zborovanj v Nemčiji (Trier, 17.-20. september, Nada Jurkovič), na Hrvaškem (Vodice, 3.-5. oktober, Bojana Aristovnik, Aleksandra Pavšič Milost) ter v Bosni in Hercegovini (Tuzla, 17.-19. oktober, Nada Čibej). Stike smo navezali tudi z arhivskim društvom Madžarske, s katerim nameravamo tako kot z drugimi društvi izmenjavati publikacije in se udeleževati njihovih zborovanj. ADS je (še vedno) član kategorije B Mednarodnega arhivskega sveta in njegove evropske veje EURBICE, predmet mednarodne izmenjave so tudi društvene publikacije.
Aškerčeve nagrade in priznanja za posebne dosežke v arhivistiki
Po večletnih prizadevanjih je letos društvu le uspelo realizirati podelitev Aškerčeve nagrade in Aškerčevega priznanja. Za ta projekt si je prizadevalo že več izvršnih odborov, glavna težava pa je bila pridobitev denarja. Letos nam je v ta namen Ministrstvo za kulturo odobrilo milijon tolarjev, na osnovi česar sta bili razpisani ena nagrada in eno priznanje. Slovesna podelitev je bila 23. 10. 2002 v prostorih Mestne občine Ljubljana, nagrajenca pa sta bila dr. Jože Žontar, ki je prejel Aškerčevo nagrado za življenjsko delo na področju arhivistike, in Peter Ribnikar, ki je za objavo arhivskih virov prejel Aškerčevo priznanje. V bodoče je predvideno bienalno podeljevanje nagrad in priznanj.
Spletna stran
Na spletni strani društva http:/www.arhivsko-drustvo.si je moč dobiti osnovne informacije o delu društva, objavljeni so zapisniki izvršnega odbora in tekoča obvestila, predstavljene so naše publikacije, v kratkem pa bodo v elektronski obliki dostopne tudi zadnje številke Virov.
Aleksandra Pavšič Milost