Marija Oblak Čarni (1932 – 2020)
Pretekli konec tedna se je od nas poslovila Marija Oblak Čarni. Od nas je odšla starosta slovenske arhivistike, ki je s svojim neprecenljivim znanjem, prizadevnostjo in energijo pomagala postavljati njene temelje. Arhivistiki je bila predana vse od leta 1960, ko je opravila arhivski strokovni izpit. V slovenskih arhivih je opravljala vse strokovne naloge, od zbiranja arhivskega gradiva, urejanja in popisovanja, do izdelave pripomočkov za njegovo uporabo. Sodelovala je pri arhivskih razstavah, pri izboru in objavi arhivskih dokumentov v edicijah virov ter vzpostavljanju izobraževalnih programov, ki so dali nov rod slovenskih arhivistk in arhivistov.
Ob vstopu v arhivsko službo je Marija Oblak Čarni postala članica Arhivskega društva Slovenije in zelo kmalu poslala ena od njegovih gonilnih sil. Kot predsednica ga je vodila med leti 1968 in 1976. V času njenega predsedovanja je društvo doživelo številne mejnike. Vzpodbudilo je javno razpravo o nujnosti objavljanja arhivskih virov, dostopnosti gradiva, še posebno tistega, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence v tujih arhivih, in pomenu popularizacije arhivov in arhivske kulturne dediščine. V času njenega predsedovanja je Arhivsko društvo Slovenije med drugim pričelo z izdajanjem arhivske strokovne revije Arhivi (1975) in sprejelo sklep, da 20. oktober postane dan arhivov (1976).
Marija Oblak Čarni je bila med leti 1974-1984 in 1988-1993 direktorica Arhiva Slovenije. Kot direktorica osrednjega slovenskega arhiva se je morala soočati s povsem novimi nalogami in težavami. Ob strokovnem delu so tako v ospredje stopila predvsem vprašanja arhivske zakonodaje in reševanje prostorskih ter kadrovskih stisk. Tudi kot direktorica Arhiva Slovenije je pomemben del arhivskega dela posvetila popularizaciji arhivske službe, kulturno-prosvetni dejavnosti ter založniški dejavnosti.
Veliko pomembnega dela je Marija Oblak Čarni opravila pri vračanju arhivskega gradiva po raznih mednarodnih pogodbah z Avstrijo, Italijo in nekdanjo Jugoslavijo. Imenovana je bila v mešano jugoslovansko-avstrijsko komisijo za pogajanja o vračanju arhivskega gradiva iz Avstrije po sporazumu iz leta 1923, mešano jugoslovansko-italijansko komisijo za vračanje arhivskega gradiva po Osimskih sporazumih in po osamosvojitvi Slovenije tudi delovno skupino za nasledstvo po razpadli Jugoslaviji.
Za svoje aktivno delovanje in strokovne uspehe je Marija Oblak Čarni prejela številna priznanja in državna odlikovanja: leta 1978 je bila odlikovana z Redom dela z zlatim vencem, leta 1987 je bil Arhiv Slovenije tudi zaradi njenega dolgoletnega uspešnega vodenja odlikovan z Redom zaslug za narod z zlato zvezdo, po končanih pogajanjih o nasledstvu po razpadli Jugoslaviji pa ji je posebno priznanje 25. junija 2001 izročilo tudi Ministrstvo za zunanje zadeve. Zaradi svojega doprinosa k prepoznavnosti vrhniške kulturne dediščine in k splošnemu ugledu tako Vrhnike kot Slovenije je leta 2012 postala častna občanka občine Vrhnika. Priznanje za njeno delo jih je izkazalo tudi Arhivsko društvo Slovenije. Leta 2004 je postala njegova častna članica, leta 2014 pa je za izjemen prispevek k razvoju slovenske arhivistike, varovanju in ohranjanju arhivske dediščine in njenemu predstavljanju javnosti ter za dolgoletno zaslužno delo v Arhivskem društvu Slovenije prejela Aškerčevo nagrado za življenjsko delo.