V petek, 1. oktobra 2021, smo v Rimskih Toplicah zaključili 30. zborovanje Arhivskega društva Slovenije. Letošnja tema, Hibridni arhivi pri javnopravnih osebah: pomisleki in težave zaradi sočasnega upravljanja z gradivom v elektronski obliki in gradivom v fizični obliki; kako slednje vpliva na izvajanje arhivske javne službe, je predstavila načine, kako v pogojih, ko se gradivo v fizični in elektronski obliki neizogibno dopolnjujeta in prepletata, zagotoviti učinkovit in pregleden način upravljanja z dokumentarnim gradivom ter kasneje tudi njegove hrambe. V predstavitvah sta bila izpostavljena dva pristopa: kako se s hibridnimi zapisi soočajo arhivisti v javni arhivski mreži (npr. Zgodovinski arhiv Celje, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici in drugi) in kakšni so hibridni izzivi v televizijskem arhivu RTV Slovenija.
Drugi dan zborovanja je dr. Jože Škofljanec (Arhiv Republike Slovenije) pripravil delavnico o notranjih pravilih, in sicer kako lahko pristojni arhivist prispeva k pripravi le-teh. Na vprašanja o (ne)dostopnosti arhivskega gradiva zaradi varstva občutljivih osebnih podatkov, pa smo odgovore (po)iskali na moderirani okrogli mizi, na kateri so bili gostje mag. Urban Brulc (Informacijski pooblaščenec RS), Tadej Cankar (Arhiv Republike Slovenije), mag. Nada Čibej (Pokrajinski arhiv Koper) in dr. Bojan Cvelfar (Arhiv Republike Slovenije).
Hvala zaposlenim v Zgodovinskem arhivu Celje za aktivno sodelovanje pri organizaciji zborovanja, hvala podžupanu občine Laško, gospodu Jožetu Senici, za uvodne besede, hvala referentom za napisane in predstavljene prispevke, hvala tudi gostom, ki so se odzvali na naše vabilo in obogatili program. Hvala gospodu Avgustu Aškercu z Aškerčeve domačije za predstavitev Antona Aškerca, kot ga morda še nismo poznali. In hvala sponzorjem – Alma Mater Europea – ECM, Trevis, Mikrografija – za zaupanje.
In najpomembnejše – hvala udeleženkam in udeležencem za pozornost in sodelovanje.
Se vidimo čez dve leti.
