Arhivsko društvo Slovenije bo danes, 16. oktobra, ob 12. uri v Veliki sejni dvorani ljubljanske Mestne hiše podelilo Aškerčevo nagrado in Aškerčevi priznanji za obdobje 2019–2020, ki jih bienalno podeljuje za posebne dosežke na področju arhivistike in popularizacije arhivske dejavnosti. Aškerčevo nagrado za življenjsko delo letos prejme Marija Hernja Masten. Eno Aškerčevo priznanje prejmeta Vesna Gotovina in mag. Hedvika Zdovc, drugo pa Nataša Budna Kodrič.
Letošnja podelitev poteka žal poteka v negotovih razmerah zaradi epidemije Covid-19. Na skrajšani slovesnosti, ki bo izpeljana z zelo omejenim številom udeležencev, bo nagrajenke nagovoril slavnostni govornik prof. dr. France M. Dolinar.
Nagrado in priznanji bosta podelila predsednik Komisije za podeljevanje Aškerčevih nagrad in priznanj dr. Andrej Nared in predsednik Arhivskega društva Slovenije Matej Muženič.
Marija Hernja Masten je poklicno pot leta 1971 začela v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, ki mu je ostala zvesta do leta 2011, ko se je uradno upokojila. Svoj poklic sicer doživlja kot poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja tudi v pokoju.
V ptujskem arhivu se je soočila z vsemi izzivi, ki jih prinaša arhivsko delo. V začetku njene kariere se je moderna slovenska arhivistika šele uveljavljala, porajala so se številna strokovna vprašanja. Sodelovala je v raznih projektnih skupinah, ki so uvajale standarde na področju vodenja evidenc, popisovanja, dela z ustvarjalci, arhivske zakonodaje, razstav in stikov z javnostmi. Delala je na pripravi metodoloških kriterijev za izdelavo vodnikov, inventarjev in drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva. »Doma« je bila tudi v čitalnici in pri delu z uporabniki. Izvajala je arhivsko pedagoško delo, sodelovala je s šolami vseh stopenj, jih obiskovala in imela številna predavanja.
V okviru znanstvenega dela, ki ga je posvetila raziskovanju starejše zgodovine ormoško-ptujskega območja, je izvedla mnoga predavanja in znanstvene simpozije ter pripravila številne razstave. Njeno raziskovalno delo je prispevalo k celovitejšemu poznavanju lokalne in širše slovenske zgodovine. Med najpomembnejše projekte, ki jih je vodila, spada raziskovanje obeh ptujskih statutov (1376 in 1513), raziskovala je pečate in grb mesta Ptuja, ptujske meščane, mestno hišo, njena zadnja obsežna raziskava pa je bila posvečena zgodovini dominikanskega samostana. Glede na večletno sodelovanje, ki ga je imel ptujski arhiv s Kasaškim klubom Ljutomer, je Marija Hernja Masten postavila Muzej ljutomerski kasač. Zbrala je nekaj tisoč dokumentov in predmetov ter ustvarila največjo zbirko arhivskih virov za rejo in tekmovalni šport kasačev na Slovenskem. Skupaj z Nado Jurkovič je v letih 2012–2015 uredila arhiv minoritskega samostana in slovenske minoritske province sv. Jožefa s sedežem na Ptuju.
Bila je ena glavnih sodelavk projekta Arhivski fondi in zbirke v SFRJ (SR Slovenija) iz leta 1984 ter urednica obeh vodnikov po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva na Ptuju (1985, 2009). V ptujskem arhivu je začela tudi z izdajo arhivskih virov (Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917 iz leta 1995, Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597 iz leta 2008) in inventarjev (npr. dva zvezka Urbarji gospoščine Hrastovec 1555–1848).
Vzpostavila in ohranjala je številne povezave z arhivi v tujini. Pomemben je njen prispevek pri evidentiranju za slovensko zgodovino pomembnega arhivskega gradiva v Štajerskem deželnem arhivu, še zlasti za potrebe restitucije gradiva iz Avstrije.
V letih 1996–1998 je bila predsednica Arhivskega društva Slovenije. Tudi v društvu je pripomogla k prepoznavnosti Slovenije v mednarodnih arhivskih krogih. Navezala je stike s številnimi stanovskimi društvi, zlasti iz sosednjih držav. Posebej velja omeniti mednarodni kolokvij Delovne skupnosti srednjeevropskih arhivskih društev, ki ga je na Ptuju organizirala leta 1996.
Njeno delo je bilo vedno usmerjeno v javnost, vse z namenom popularizacije arhivske stroke, spoštovanja pisne kulturne dediščine ter seznanjanja javnosti s pomembnostjo arhivov pri prevzemanju, urejanju in ohranjanju arhivskega gradiva.
Vesna Gotovina se je leta 1986 zaposlila v Arhivu Republike Slovenije, kjer je vodja Sektorja za varstvo arhivskega gradiva uprave po letu 1945.
Hedvika Zdovc se je v Zgodovinskem arhivu Celje zaposlila leta 1985, skrbi pa za fonde s področja uprave od druge polovice 19. stoletja dalje.
Pri obeh velja izpostaviti veliko predanost delu z ustvarjalci arhivskega gradiva in vrednotenju dokumentarnega gradiva državnih upravnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti. Pri svojem delu sta pripravili vrsto pisnih strokovnih navodil za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega, še posebej sta se izkazali pri pripravi pisnih strokovnih navodil, ki veljajo tako za Arhiv Republike Slovenije kot za regionalne arhive.
Leta 2018 ju je minister za kulturo imenoval v delovno skupino za pripravo predloga sprememb Pravilnika o določanju rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi iz leta 2009. Kot rezultat dela je bil leta 2019 objavljen nov Pravilnik o določanju rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi in kot priloga tega pravilnika Zbirni katalog o določanju rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi.
Zbirni katalog obsega 296 strani in je razdeljen na štiri poglavja. V prvem poglavju so podani okvirni roki hrambe za dokumentarno gradivo, v drugem so navedeni konkretni primeri razdelitve specifičnih funkcij in upravnih nalog s posameznih področij javne uprave, v tretjem poglavju so določeni okvirni roki hrambe za upravne enote in v četrtem za lokalne skupnosti (občine). Koncept pravilnika, uvodno besedilo, prvo in drugo poglavje je pripravila Vesna Gotovina, tretje in četrto poglavje pa Hedvika Zdovc.
Zbirni katalog iz leta 2019 je zelo koristen splošni pripomoček pri t. i. zunanji službi, hkrati pa predstavlja vzorčen in vzoren primer sodelovanja med slovenskimi arhivi in vključevanja slovenske arhivistike v izjemno pomembno polje dela z ustvarjalci arhivskega gradiva.
Nataša Budna Kodrič je od leta 1992 zaposlena v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. Med 2006 in 2011 je bila direktorica arhiva, od leta 2011 je arhivistka za področje uprave.
V publikaciji Korespondenca Jožefine in Fidelija Terpinc (1825–1858) je na 383 straneh objavila del obsežne korespondence, ki jo v fondu Graščina Fužine hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana. V publikaciji je objavljena le družinska korespondenca. Skoznjo se pred bralcem odpre razgibano življenje ene najbolj prepoznavnih ljubljanskih družin. Družbena in gospodarska vpetost zakoncev Terpinc v ljubljansko in širše srednjeevropsko okolje nam skozi pisma razkriva tudi gospodarske in družbene razmere tega prostora, saj sta bila ena glavnih protagonistov predmarčne dobe na Slovenskem. Korespondenca pa seveda zrcali tudi njune osebne poglede in razmišljanja o takrat aktualnem dogajanju.
V uvodni študiji Budna Kodričeva najprej predstavi življenjsko pot Fidelija in Jožefine Terpinc ter njune posvojenke Emilije, v nadaljevanju pa še nekatere sorodnike, poslovne partnerje ter druge, ki se v pismih največkrat omenjajo. Osnovnim podatkom o transkripciji pisem sledi razlaga uporabljenih kratic in okrajšav ter prepis pisem, ki so razvrščena kronološko. Korespondenca šteje 210 pisem, ki jih je transkribirala in opremila s potrebnim znanstveno-kritičnim aparatom. Na koncu dodana seznama oseb in krajev obsegata več kot 2200 posameznikov, družin in krajev.
Zahtevno in natančno delo je Nataši Budna Kodrič odlično uspelo, arhivisti, zgodovinarji in drugi ljubitelji preteklosti pa smo dobili v roke objavo prvovrstnih zgodovinskih virov. Vzorno pripravljena edicija je pomemben prispevek k poznavanju in razumevanju življenja v Ljubljani in na Kranjskem v predmarčni dobi, hkrati pa odlična promocija arhivske dejavnosti in dela s primarnimi viri.
Vsem nagrajenkam iskreno čestitamo.
Ljubljana, 16. oktober 2020
Fotografije na naslovnici: Arhivsko društvo Slovenije, Zgodovinski arhiv na Ptuju, E. Einspieler, Arhiv Republike Slovenije.
Podelitev Aškerčeve nagrade in Aškerčevih priznanj, 16. oktober 2020
