AŠKERČEVE NAGRADE IN AŠKERČEVA PRIZNANJA
Društvo podeljuje Aškerčevo nagrado za izjemne dosežke na področju varovanja in ohranjanja arhivske kulturne dediščine, za izvirne rešitve na tem področju oziroma za življenjsko delo na področju arhivske dejavnosti.
Aškerčevo priznanje podeljuje društvo za odmevne prispevke k razvoju arhivistike, za popularizacijo arhivske dejavnosti in objave arhivskega gradiva v tekočem obdobju.
Aškerčeva nagrada je zamišljena kot nagrada za izjemne prispevke k razvoju arhivske stroke v daljšem časovnem razdobju, priznanje pa za dosežke v tekočem dveletnem obdobju. Arhivsko društvo Slovenije nagrado in priznanje podeljuje od leta 2002 ob dnevu slovenskih arhivov, 20. oktobra, oziroma v tednu okoli navedenega datuma.
Arhivski delavci so svoje stanovske nagrade in priznanja poimenovali po Antonu Aškercu, ki je slovenski javnosti bolj poznan kot pesnik, a ima posebno mesto tudi v zgodovini slovenske arhivistike. Opravljal je naloge prvega ljubljanskega mestnega arhivarja in že pred 120 leti pri svojem delu upošteval nekatera še danes temeljna arhivska načela, zaradi česar ga štejemo za utemeljitelja slovenske arhivistike.
Prejemniki Aškerčevih nagrad
2002 | prof. dr. Jože Žontar | za življenjsko delo za ohranjanje arhivske kulturne dediščine in k razvoju slovenske arhivistike |
2004 | mag. Vladimir Žumer | za izjemne prispevke k razvoju slovenske arhivistike |
2006 | dr. Ema Umek | za življenjsko delo za ohranjanje arhivske kulturne dediščine in razvoja stroke |
2008 | Institut Studia Slovenica, ravnatelj Janez Arnež | za izjemne prispevke k zbiranju, varovanju in ohranjanju arhivske dediščine slovenskih izseljencev |
2010 | dr. France Martin Dolinar | za izjemen prispevek k razvoju slovenske arhivistike na področju zbiranja, varovanja in ohranjanja arhivske dediščine, posredovanja le-te javnosti, strokovnega izobraževanja ter večletno zaslužno delo v Arhivskem društvu Slovenije |
2012 | dr. France Štukl | za življenjsko delo pri zbiranju, varovanju in ohranjanju arhivske dediščine, posredovanju te javnosti, pri strokovnem izobraževanju ter za večletno zaslužno delo v Arhivskem društvu Slovenije |
2014 | Marija Oblak Čarni | za izjemen prispevek k razvoju slovenske arhivistike, varovanju in ohranjanju arhivske dediščine in njenemu predstavljanju javnosti ter za dolgoletno zaslužno delo v Arhivskem društvu Slovenije |
2016 | dr. Peter Pavel Klasinc | za življenjsko delo na področju slovenske arhivistike, zlasti posredovanja arhivske dediščine javnosti, organizacije študijskega programa arhivistike in dosežkov na arhivskem področju v mednarodnem merilu |
2018 | Ivan Nemanič | za življenjsko delo in izjemen prispevek k ohranjanju slovenske filmske arhivske dediščine |
2020 | Marija Hernja Masten | za življenjsko delo na področju varovanja in ohranjanja slovenske arhivske dediščine ter posredovanja le-te javnosti |
2022 | mag. Vladimir Kološa | za izjemen prispevek k razvoju slovenske arhivistike, na področju varovanja in ohranjanja slovenske arhivske dediščine in posredovanja le-te javnosti ter za dolgoletno zaslužno delo v Arhivskem društvu Slovenije |
2024 | Aleksandra Pavšič Milost | za izjemne prispevke k razvoju slovenske arhivistike in strokovnega izobraževanja, na področju varovanja in ohranjanja slovenske arhivske dediščine in posredovanje le-te javnosti ter dolgoletno zaslužno delo v Arhivskem društvu Slovenije. |
Prejemniki Aškerčevih priznanj
2002 | Peter Ribnikar | za objavo arhivskih virov: sejnih zapisnikov Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov in Deželnih vlad za Slovenijo (1918–1921) |
2004 | dr. Milko Mikola | za objave in popularizacijo arhivskega gradiva |
2006 | mag. Aleksander Žižek | za objavo celjskih mestnih pravic z naslovom Našim zvestim, ljubim celjskim meščanom : Karel VI. potrdi celjske mestne svoboščine |
mag. Sonja Anžič Tatjana Šenk dr. Damjan Hančič | za razstavo in izdajo dveh publikacij s skupnim naslovom 500 let ljubljanskih županov | |
2008 | Meta Matijevič | za obsežno monografijo Novomeške hiše in ljudje, pripravljeno na podlagi bogatih arhivskih virov |
Andreja Klasinc Škofljanec | za Vodnik po arhivskem gradivu Studia Slovenica, ki je rezultat več let trajajočega urejanja in popisovanja gradiva slovenskih izseljencev | |
2010 | Gordana Šövegeš Lipovšek | za Vodnik po arhivskem gradivu o Prekmurju v Arhivu županije Zala v Zalaegerszegu |
dr. Miha Preinfalk dr. Matjaž Bizjak | za znanstveno-kritično objavo listin v dveh knjigah z naslovom Turjaška knjiga listin I, II | |
2012 | mag. Bojan Cvelfar | za odmeven prispevek k razvoju slovenske arhivistike na področju uveljavljanja svetovnih arhivističnih smernic v slovensko arhivsko prakso |
2014 | dr. Jure Volčjak | za pomemben prispevek k razvoju slovenske arhivistike na področju objavljanja arhivskega gradiva ter za popularizacijo slovenskih arhivov in arhivske dejavnosti doma in v mednarodnem prostoru |
2016 | dr. Andrej Nared | za vodenje in realizacijo projekta slovenskih arhivov z naslovom Arhivi – zakladnice spomina |
2018 | mag. Marija Čipić Rehar | za pripravo kakovostnih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva in objavo arhivskega gradiva v dveh zvezkih regest listin Nadškofijskega arhiva Ljubljana |
dr. Dejan Zadravec | za delo Ptujski meščani do uničujočega požara leta 1684 : biografsko-prosopografski priročnik | |
2020 | Vesna Gotovina mag. Hedvika Zdovc | za pripravo Zbirnega kataloga rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi in s tem za odmeven prispevek k razvoju slovenske arhivistike na področju dela z ustvarjalci arhivskega gradiva ter odbiranja arhivskega gradiva iz dokumentarnega |
Nataša Budna Kodrič | za kritično objavo arhivskih virov v delu Korespondenca Jožefine in Fidelija Terpinc (1825–1858) in s tem za pomemben prispevek k popularizaciji arhivov in arhivskega gradiva | |
2022 | mag. Danijela Juričić Čargo dr. Lilijana Žnidaršič Golec | za 4. in 5. zvezek Vodnika po urbarjih Arhiva Republike Slovenije ter s tem uspešen zaključek projekta izdajanja serije Vodnikov po urbarjih Arhiva Republike Slovenije |
Mojca Horvat | za monografijo in razstavo Gospostvo Negova, kot ga slikajo arhivski viri ter s tem pomemben prispevek k popularizaciji arhivov in arhivskega gradiva | |
2024 | Tadej Cankar dr. Mateja Jeraj dr. Matevž Košir mag. Tadeja Tominšek Čehulić Polona Trobec Mlakar Mojca Tušar Tanja Žohar | za znanstveno-kritično objavo arhivskih virov in spremno študijo z naslovom Dr. Albin Šmajd: dnevnik in dosje 1941–1946 |
dr. Bojan Himmelreich | za razstavo in monografijo Je bilo v Celju dovolj mostov? in razstavo Filatelija v arhivih, arhivi v filateliji ter s tem za pomemben prispevek k popularizaciji arhivov in arhivske dejavnosti. |
KOMISIJA ZA PODELJEVANJE AŠKERČEVIH NAGRAD IN AŠKERČEVIH PRIZNANJ
V okviru društva deluje Komisija za podeljevanje Aškerčevih nagrad in Aškerčevih priznanj za izjemne dosežke v arhivistiki, ki zbira nominacije ter pripravlja izbor in utemeljitve predlogov za podelitev nagrad in priznanj.
Izvršni odbor izmed članov društva predlaga kandidate za člane komisije, ki so zaposleni v arhivskih zavodih. Izvoljeni so na zboru članov. Mandat članov komisije traja štiri leta.
Komisija za podeljevanje Aškerčevih nagrad in Aškerčevih priznanj:
dr. Andrej Nared, predsednik komisjie
dr. Julijana Visočnik, namestnica predsednika
Elizabeta Eržen Podlipnik, zapisnikarica
Mirjana Kontestabile Rovis
dr. Aleksander Žižek
Podrobnejše določbe o nagradah in priznanjih ter delo komisije ureja Pravilnik o podeljevanju Aškerčevih nagrad in Aškerčevih priznanj.